O PASMI AVSTRALSKI OVČAR

Uporabne informacije o avstralskih ovčarjih.

Foto: Katja Crček

Na kratko o pasmi

Če vas pasma zanima mislim, da je pomembno, da se zavedate, da je avstralski ovčar delovna pasma, z močnim pašnim in čuvajskim nagonom. Kljub njihovem prijaznem videzu so torej avstralski ovčarji lahko zahtevni psi, ki potrebujejo doslednost in jasno postavljena pravila. So zelo aktivni psi, kar pomeni, da rabijo veliko zaposlitve, tako fizične kot mentalne. Med pogostimi težavami s katerimi se srečujejo / srečujemo lastniki avstralskih ovčarjev se pojavljajo reaktivnost (pretiran odziv na dražljaje iz okolice), plašnost, čuvanje in posesivnost, ki se lahko kaže v odnosu do ljudi ali psov, preganjanje divjadi, preganjanje tekačev in kolesarjev, pa verjetno še kaj. Vsekakor to ni cilj vzreje, sploh ne v sodobnem urbanem svetu, a je nekaj na kar je potencialne lastnike vredno opozoriti.

Če vas negativne lastnosti niso odvrnile od razmišljanja o nakupu, naj zapišem še to, da so avstralski ovčarji čudoviti družabniki, s katerimi lahko uživamo v neskončnih aktivnostih, saj radi delajo in sodelujejo z lastnikom – pa naj bo to paša, reševanje, katerikoli kinološki šport, ali le aktivno preživaljanje časa v naravi.

Kljub imenu, je avstralski ovčar ameriška pasma, saj njene korenine segajo na zahod in jug Združenih držav amerike. V času oblikovanja pasme so ameriški rančerji iskali vsestranskega delovnega psa, ki bi lahko delal cel dan, znal razmišljati s svojo glavo, čuval živino in bil tudi njihov družabnik.

Avstralski ovčarji so bili vzrejeni kot inteligentni in vzdržljivi vsestranski ovčarski psi. So delovna pasma z močnim pašnim nagonom, kar pomeni, da potrebujejo zaposlitev in ne bodo zadovoljni, če bodo cele dneve le poležavali.

Značaj avstralskih ovčarjev

Ljubitelji avstralskih ovčarjev si težko zamislimo bolj popolno pasmo psa, njihove značilnosti pa so lahko za mnoge ljudi povsem neustrezne in neprimerne. Pri izbiri pasme je torej zelo pomembno, da se zavedamo vseh lastnosti pasme, tako dobrih kot slabih.Celo znotraj pasme obstaja veliko razlik v značaju posameznih predstavnikov, nekateri avstralski ovčarji so lahko bolj umirjeni, spet drugi bolj aktivni. Spodnji opis vam bo pomagal pri spoznavanju pasme, ni pa zagotovilo, da so vsi avstralski ovčarji ravno taki.Avstralski ovčarji so bili vzrejeni kot inteligentni in vzdržljivi vsestranski ovčarski psi. So delovna pasma z močnim pašnim nagonom, kar pomeni, da potrebujejo zaposlitev in ne bodo zadovoljni, če bodo cele dneve le poležavali. Za ohranjanje pasme je bistveno, da se pašni nagon ohranja v pravi obliki, zato je po mojem mnenju zelo pomembno, da avstralskim ovčarjem ponudimo možnost, da se preiskusijo v paši in kasneje to tudi trenirajo. Le na ta način se bodo delovne sposobnosti pasme ohranile, saj se na žalost lahko pomembni elementi, ki sestavljajo kompleksne nagone, že v nekaj generacijah izgubijo.Njihov pašni nagon se lahko odraža v tem, da želijo pasti mimoidoče tekače/otroke, kolesarje ali avtomobile in pri tem ščipajo v pete ali se zaletavajo. Vedenje je potrebno preusmeriti v drugo obliko aktivnosti, zaradi česar potrebujejo dosledne vodnike, dobro vzgojo in zaposlitev.

S pravim pristopom in veseljem do dela lahko blestijo v vseh disciplinah.

Odnos do tujcev

Čeprav znajo biti avstralski ovčarji zelo prijazni in odprti do ljudi, je mnogo predstavnikov zadržanih do tujcev. V tem primeru je naloga lastnika, da mladička dobro socializira, pri čemer pa mora paziti na to, da ima pes z ljudmi in okolico dobre izkušnje, ki jih spoznava s primernim tempom brez prisile. Kljub dobri socializaciji lahko določeni avstralski ovčarji za vedno ostanejo zadržani do tujcev, mnogi izmed njih pa se bodo neizmerno razveselili poznanih oseb. Pri tem vam bučno pozdravljanje z miganjem rite in zvočnimi efekti ne uide. Kadar so veseli v gobec pogosto primejo kakšen predmet in z njim veselo dirjajo naokoli od enega do drugega obiskovalca ali člana družine. Občasno lahko srečamo tudi avstralske ovčarje, ki se ob veselju smejijo na vsa usta. Zadeva lahko zgleda kar malce strašno, saj pri tem psi kažejo vse svoje zobe, a nam celotna telesna govorica, da vedeti, da pes na ta način izraža veselje.

Odnos do otrok

Odnos do otrok je po mojih izkušnjah zelo odvisen od psa do psa in je težko karkoli posploševati. Nekateri avstralski ovčarji se otrok bojijo, drugi so nad njimi navdušeni, nekaterim pa preprosto ni mar. Če imate ali načrtujete otroke, priporočam, da mladička izberete iz legla staršev, ki nimajo težav z otroci. V vsakem primeru pa je potrebno tako psu kot otrokom pokazati pravilen način obnašanja, saj lahko neustrezno vedenje otroka ali psa hitro pripelje do problemov. Otroke je potrebno naučiti, da psa spoštujejo in ga ne dražijo, ravno tako je potrebno naučiti psa, da otrok ne preganja in je z njimi nežen. Kot pri vseh psih tudi tukaj velja, da morajo otroci in psi biti vedno pod nadzorom!

Čuvanje

V standardu pasme je zapisano tudi, da imajo avstralski ovčarji močno izražen nagon čuvanja, kar se odraža pri čuvanju družine, posesti ali drugih dobrih (na primer avta, osebnih predmetov lastnika, hrano itd.). V določenih primerih je lahko tako vedenje sicer dobrodošlo, vendar pa se moramo zavedati, da bomo v urbanem okolju s psom, ki pretirano čuva svojo družino in posest, imeli več težav kot prednosti. Velik delež čuvanja je prirojen in se s staršev prenaša na potomce, dobršen delež pa je odvisen tudi od okolja in vzgoje, zato je pomembno, da svojega psa vzgojimo v smer, ki si jo želimo. Še bolj priporočljivo pa je, da se o čuvajskih lastnostih staršev pozanimate še pred izbiro mladička, če je to seveda ena izmed pomembnih lastnosti vašega bodočega psa in okolja v katerem živite.

Pogoji bivanja

V hiši vam bodo želeli stalno slediti, saj si želijo družbe svojega lastnika. Zaradi te in zgoraj opisanih lastnosti niso primerni psi za bivanje na dvorišču ali v pesjaku, saj bodo zaradi pretirane energije in dražljajev iz okolice razvili marsikatero neželeno vedenje, ki ga bo težko odpraviti. Pri tem gre ponavadi za lajanje na mimoidoče ljudi in pse, zaganjanje v ograjo in podobno.

Aktivnosti

Zunaj so radi aktivni, načeloma pa se držijo lastnika in nimajo velikega radija oddaljevanja. Značilno je, da se na poti večkrat ustavijo in počakajo počasnejše člane sprehoda (lastnika :)) in nato nadaljujejo s potjo. Ker obožujejo akcijo naj bodo sprehodi aktivni, saj jim lahko drugače hitro postane dolgčas in si najdejo svojo zaposlitev, ki nam najbrž ne bo najbolj všeč. Poleg zgoraj omenjenega preganjanja ljudi in kolesarjev, se lahko zgodi, da bodo želeli preganjati tudi divjad. Že od malega je tako priporočljivo, da gradite odpoklic in psu nudite kvalitetno zaposlitev.

Ker so avstralski ovčarji zelo inteligentni, lahko svoje lastnike hitro prinesejo naokoli, zaradi česar je zelo priporočljivo, da se s svojim psom udeležite tečaja pod vodstvom kvalitetnega inštruktorja, ki vas bo znal pravilno usmerjati in neželena vedenja preusmeriti v ustrezno aktivnost. Ker se zelo hitro učijo in radi sodelujejo, jim bo všeč skoraj vsaka oblika aktivnosti, poskrbeti pa morate tudi za aktivne sprehode, gibanje, igro in miselno zaposlitev.

Dodatne informacije:

Zgodovina pasme
Zdravje
Povezave in literatura
ASCA standard

Avstralski ovčar pravzaprav sploh ni avstralska pasma, razvila se je namreč v ZDA in je tudi edina ovčarska pasma razvita v tej državi. Zgodovina avstralskih ovčarjev sega vse do poznih 1800 in zgodnjih 1900 let, različni viri pa navajajo nekoliko različne informacije o zgodovini pasme.

Ena izmed teorij pravi, da so v 19. stoletju so v ZDA skupaj z ovcami iz Francije, Španije, Anglije, Nove Zelandije in Avstralije množično prihajali tudi pastirji in njihovi psi. V ZDA so prišli s triletnimi delovnimi vizami, saj je v tistem času zaradi vojne primanjkovalo delovne sile. Ker so pastirji potovali iz Evrope v Avstralijo in nato v ZDA, se je pri pasmi avstralski ovčar ohranilo njihovo ime.

Med priseljenci so bili tudi baskovski pastirji, ki so v zahodnem delu Združenih držav opravljali poklic pastirja. Znani so bili po majhnih modrih psih brez repa. “Mali modri psi” (les petits bleus) so bili sprva poznani predvsem v Idahu, pacifiškem severozahodu, Kaliforniji in Koloradu. Šele med drugo svetovno vojno so v večjem številu pričeli pojavljati pri rančerjih tudi po drugih delih ZDA, ki so jih začeli uporabljati pri delu in tudi vzrejati. Baskovski psi so bili tako križani z drugimi dobrimi delovnimi psi iz Avstralije in ZDA, pri čemer so z vzrejo stremeli k enotnem tip, s tem pa se je pasma počasi oblikovala.

Prvi psi so bili v register kot avstralski ovčarji vpisani v 40. in 60. letih prejšnjega stoletja.

Jay Sisler

Izjemno pomembno vlogo pri razvoju pasme je imel Jay Sisler, ime, ki je poznano vsem ljubiteljem pasme. G. Sisler je bil izjemna oseba in s svojim načinom učenja psov zelo napreden. S svojimi avstralskimi ovčarji je v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja nastopal na rodeih po vseh večjih arenah v ZDA in Kanadi. Njegovi nastopi so vključevali neverjetne trike, prav tako pa so nastopali tudi v več Disneyevih filmih, med njimi v filmih Cow Dog (1956), Run, Appaloosa, Run (1967); in Stub: Best Cow Dog in the West (1973). Svoje pse je učil s pozitivno motivacijo, kot nagrado je uporabljal palačinke 🙂

Zaradi popularnosti Sislerjevih psov, se tudi danes psi njegove linije najdejo v rodovnikih psov.

Poleg Sislerjeve linije sta bili pri oblikovanju pasme zelo pomembni tudi linija Jaunite Ely, ki je bila prva uradno zabeležena vzrediteljica, njena vzreja pa je bila temeljna delovna linija avstralskih ovčarjev; že od samega začetka oblikovanja pasma se je razvijala tudi razstavna linija slavne Heard/Flintridge linije.

ASCA

V letu 1957 je majhna skupina ljubiteljev avstralskih ovčarjerv ustanovila organizacijo ASCA – Australian Shepherd Club of America. V tem letu je register National Stock Dog Registry postal uraden register za pasmo, v letu 1971 pa je uraden register postala ASCA. V tem času je ASCA že organizirala razstave in tekme v poslušnosti ter sledenju, v letu 1974 je bil dodan še pašni program.

Trenutni standard pasme je bil zapisan in potrjen v januarju 1977.

Leta 1985 so nekateri člani organizacije ASCA podali predlog, da bi pasmo vpisali tudi v AKC (American Kennel Club), vendar je bil predlog zavrnjen, zaradi strahu pred delitvijo pasme na dva tipa, delovnega in razstavnega. AKC je pasmo začela priznavati leta 1991, dve leti kasneje pa je postala tudi polnopravno priznana.

V kolikor vas zanima še bolj podrobna zgodovina pasme, priporočam ogled časovnice razvoja pasme z zgodovinskimi slikami.

V pripravi

Vsem, ki vas zanima več o genetiki in zdravju, priporočam obisk spletne strani ASHGI.

Zanimive povezave

Knjige in literatura

All About Aussies: The Australian Shepherd From A To Z,
avtor: Jeanne Joy Hartnagle-Taylor

TheAustralianShepherd.net Guide to Aussies
avtor: Kristin Tara Horowitz

The Australian Shepherd: Champion of Versatility,
avtor: Liz Palika

Stock Dog Ramblings
avtor: Dana Mackenzie

Australian Shepherd: Structure and Gait
avtor: Shelly Hollen Wood

Walk up
avtor: Anneke De Jong

INTRODUCTION: First and foremost, the Australian Shepherd is a true working stockdog, and anything that detracts from his usefulness as such is undesirable. The most important breed characteristics are overall moderation in size and bone, balance with correct proportions, and sound movement

GENERAL APPEARANCE: The Australian Shepherd is a well-balanced dog of medium size and bone. He is attentive and animated, showing strength and stamina combined with unusual agility. Slightly longer than tall, he has a coat of moderate length and coarseness with coloring that offers variety and individuality in each specimen. An identifying characteristic is his natural or docked bobtail. In each sex, masculinity or femininity is well defined.

CHARACTER: The Australian Shepherd is primarily a working dog of strong herding and guardian instincts. He is an intelligent, exceptional companion. He is versatile and easily trained: performing his assigned tasks with great style and enthusiasm. He is reserved with strangers but does not exhibit shyness. This unusually versatile stockdog works with the power and quickness to control difficult cattle as well as the ability to move sheep without unnecessary roughness. Although an aggressive, authoritative worker, viciousness toward people or animals is intolerable.

HEAD: The head is clean-cut, strong, dry, and in proportion to the body. The topskull is flat to slightly rounded; its length and width each equal to the length of the muzzle. The muzzle is of medium width and depth and tapers gradually to a rounded tip, without appearing heavy or snipey. Lips are close fitting, meeting at the mouthline. The toplines of the muzzle and topskull appear close to parallel. The stop is moderate but well defined.

(A) TEETH: A full complement of strong white teeth meet in a scissors bite. A level bite is a fault. Teeth broken or missing by accident are not penalized. All other missing teeth should be faulted to
the degree that they deviate from a full complement of 42 teeth.
Disqualifications: Undershot bite, Overshot bite, Wry Mouth

(B) EYES: The eyes are very expressive, showing attentiveness and intelligence. They are clear, almond-shaped, of moderate size, and set a little obliquely, neither prominent nor sunken. The
pupils are dark, well defined, and perfectly positioned. Eye color is brown, blue, amber; or any variation or combination, including flecks and marbling. All eye colors are acceptable in combination with all coat colors.
Faults: Any deviation from almond-shaped eyes.

(C) EARS: The ears are set high on the side of the head, are triangular, of moderate size and slightly rounded at the tip. The tip of the ear reaches to, but not further than, the inside corner of the nearest eye. At full attention, the ears should lift from one-quarter (1/4) to one-half (1/2) above the base and break forward or slightly to the side.
Severe Faults: Prick ears; overly large ears; low set ears with no lift from the base.

NECK AND BODY: The neck is firm, clean, and in proportion to the body. It is of medium length and slightly arched at the crest, setting well into the shoulders. The body is firm and muscular. The topline appears level at a natural four-square stance. The bottom line carries well back with a moderate tuck-up. The chest is deep and strong with ribs well sprung. The loin is strong and broad when viewed from the top. The croup is moderately sloping. The Tail is straight, not to exceed four (4) inches, natural bobtail or docked.

FOREQUARTERS: The shoulder blades (scapula) are well laid back, with the upper arm (humerus) slightly longer than the shoulder blade. Both the upper arm and shoulder blade are well muscled. The forelegs are straight and strong, perpendicular to the ground, with moderate bone. The point of the elbow is set under the withers and is equidistant from the withers to the ground. Pasterns are short, thick, and strong, but still flexible, showing a slight angle when viewed from the side. Feet are oval shaped, compact, with close knit, well-arched toes. Pads are thick and resilient; nails short and strong. Dewclaws may be removed.

HINDQUARTERS: Width of hindquarters is approximately equal to the width of the forequarters at the shoulder. The angulation of the pelvis and upper thigh (femur) corresponds to the angulation of the shoulder blade and upper arm. The upper and lower thigh are well muscled. Stifles are clearly defined; hock joints moderately bent. The metatarsi are short, perpendicular to the ground, and parallel to each other when viewed from the rear. Feet are oval shaped, compact, with close-knit, well-arched toes. Pads are thick and resilient; nails short and strong. Rear dewclaws are removed.

COAT: The coat is of medium length and texture, straight to slightly wavy, and weather resistant. The undercoat varies in quantity with climate. Hair is short and smooth on the head, outside of ears, front of forelegs, and below the hocks. Backs of forelegs are moderately feathered and breeches are moderately full. There is a moderate mane, more pronounced in dogs than bitches. The Australian Shepherd is a working dog and is to be shown with a natural coat.

Severe Faults: Non-typical coats such as excessively long; overabundant/profuse; wiry; or curly.

COLOR: All colors are strong, clear and rich. The recognized colors are blue merle, red (liver) merle, solid black, and solid red (liver) all with or without white markings and/or tan (copper) points with no order of preference. The blue merle and black have black pigmentation on nose, lips and eye-rims. Reds and red merles have liver pigmentation on nose, lips and eye rims. Butterfly nose should not be faulted under one year of age. On all colors the areas surrounding the ears and eyes are dominated by color other than white. The hairline of a white collar does not exceed the point at the withers.
Disqualifications: Other than recognized colors. White body splashes. Dudley nose.

GAIT: Smooth, free, and easy, exhibiting agility of movement with a well-balanced natural stride. As speed increases, both front and rear feet converge equally toward the centerline of gravity beneath the body. The top line remains firm and level. When viewed from the side the trot is effortless, exhibiting facility of movement rather than a hard driving action. Exaggerated reach and drive at the trot are not desirable. Gait faults shall be penalized according to the degree of deviation from the ideal.

SIZE: Preferred height at the withers for males is 20 to 23 inches; that for females is 18 to 21 inches, however, quality is not to be sacrificed in favor of size.

Other Disqualifications: Monorchidism and cryptorchidism.